Ves planet si prizadeva zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb in za primerno podnebje v katerem bi živeli v harmoniji. V povzetku leta 2016 vas bom postavil v podnebni kontekst.
Za leto 2016 je značilno ime, ki bo zvenelo še dolgo: Pariški sporazum. Ta sporazum je začel veljati in ga je ratificiralo 120 držav. Oglejmo si podnebno panoramo, kakršna je bila skozi vse leto.
Pariški sporazum
Pariški sporazum je bil nesporni nadomestek prejšnjega Kjotski protokol. Cilj je zmanjšati emisije toplogrednih plinov za boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje energetskega prehoda. Ta sporazum je začel veljati 4. november v rekordnem času v primerjavi s Kjotskim protokolom, kjer je postopek odobritve trajal približno sedem let.
Ta veliki podnebni pakt so ratificirale države, odgovorne za največje emisije toplogrednih plinov na planetu. Toliko jih je predstavljajo skoraj 90% svetovnih emisij. Po drugi strani pa so volitve za predsednika ZDA kazale na slab pogled na podnebje na planetu, saj je bil izvoljen Donald Trump.
Donald Trump je človek, ki ne verjame v podnebne spremembe saj misli, da gre za zgodbo, ki so si jo izmislili Kitajci, da bi si pridobili konkurenčnost. Kljub zmagi Donalda Trumpa na predsedniškem položaju pa hitri začetek veljavnosti podnebnega vrha v Marakešu ni povzročil razpok ali težav v smernicah sporazuma. Donald Trump je med kandidaturo zatrdil, da bi, če bi bil predsednik, umaknil vsa sredstva, namenjena za ukrepe, povezane z bojem proti podnebnim spremembam, saj zanj to ne obstaja.
Kot upajoči element za podnebje našega planeta nobena država na vrhu v Marakešu ni podpisala nobenega znaka, da bi sledila ameriškemu predsedniku, če bi odstopil od sporazuma, kot je obljubil v svoji kampanji. Poleg tega so svetovne sile in odgovorne za največje količine svetovnih emisij, kot so Evropska unija, Kitajska, Indija ali Brazilija, hitro ugotovile, da sta energetski prehod in usmeritev k bolj zelenemu gospodarstvu, ki temelji na obnovljivih virih energije, nujna, da bi se lahko izognili nepopravljive razmere in okoljske katastrofe.
Svetovne emisije
Že tretje leto zapored so svetovne emisije toplogrednih plinov stabilne in se niso povečale od leta 2014. To je predvsem posledica manjšega izgorevanja premoga na Kitajskem in v ZDA.
Še zgodaj je trditi, da so svetovne emisije dosegle vrh in da se v prihodnosti ne bodo povečevale, saj še vedno nimamo dovolj podatkov, da bi lahko podali takšno izjavo. Res pa je, da obstajajo jasni simptomi, da je prišlo do prekinitve povezave med razvojem in gospodarsko rastjo, ki ni povezana z onesnaženjem. Se pravi, lahko se v državi razvijate in rastete brez večjega onesnaževanja zahvaljujoč tehnološkim inovacijam, energetski učinkovitosti in obnovljivi energiji.
Po drugi strani pa je to še eno upanje Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) je sporočila, da je leto 2015 zabeležilo rekord za naložbe v obnovljive vire energije (348.000 milijonov dolarjev) in da so tri latinskoameriške države na vrhu seznama prejemnikov: Brazilija, Čile in Mehika. Čeprav so bile naložbe v letu 2016 nekoliko nižje, je mogoče pripisati rekord nižjih cen čiste energije in obnovljive tehnologije. V Čilu je dosežena najnižja cena fotonapetostne sončne energije. pri 2,9 dolarskih centih na kilovatno uro.
Končno skoraj 1% imetnikov globalnih finančnih sredstev Odločili so se za fosilna goriva, med njimi največji državni sklad na svetu, norveški javni pokojninski sklad, ki je 863.000 milijonov usmeril v naložbe brez tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.