Pinus pinaster
Rastline niso samo bitja, ki proizvajajo prepotrebni kisik, ampak tudi zdaj lahko znanstvenikom pomagajo tudi pri izboljšanju modelov podnebnih sprememb zahvaljujoč tehniki, ki jo je razvil Josep Penuelas, raziskovalec v Centru za ekološke raziskave in gozdarske aplikacije (CREAF-UAB).
Ta tehnika, ki temelji na analizi slik daljinskega zaznavanja, pridobljenih s satelitov, bo raziskovalcem omogočil jasnejšo in bolj jedrnato predstavo o prihodnosti, ki nas čaka.
Obstaja vrsta iglavcev, kot so borovci ali jelke, ki pa so zimzelene rastline znanstvenikom zelo težko zajeti, kako se skozi leto spreminja fotosinteza, ki jo izvajajo ti listi. Zdaj pa so odkrili, da se v hladnejših mesecih proizvodnja klorofila (pigmenta, ki daje zeleno barvo listjem in je odgovoren za fotosintezo) zmanjša v korist drugih pigmentov: karotenoidov (rdečkaste barve ali oranžna).
Po zaslugi daljinskega zaznavanja količine klorofila in karotenoidov s satelitov bodo lahko zabeležili vse sezonske spremembe, nekaj sprememb, ki po Peñuelasovi sovpadajo in sledijo enakemu vzorcu kot stopnja fotosinteze, pa tudi bruto primarna proizvodnja ekosistema, to je skupna količina ogljikovega dioksida, ki je med fotosintezo pritrjena v listih.
Torej, ob poznavanju deleža klorofila in karotenoidov, lahko bodo med letom bolje ocenili količino ogljika, ki jo različni ekosistemi zasežejo, kar bo posledično služilo boljšim napovedim podnebnih sprememb, saj gre za pojav, ki spreminja rastlinske kroge.
Poznavanje učinkov podnebnih sprememb na rastlinah in živalih nam bo pomagalo razumeti, kaj se dogaja na planetu Zemlja.