O le la o le fetu aupito latalata i le lalolagi, 149,6 miliona kilomita mai le lalolagi. O paneta uma i le faiga o le la e tosina i lona kalave tele, o loo taamilo i ai i mamao eseese, e pei o kometa ma asteroids tatou te iloa. O le la e masani ona lauiloa i le igoa Astro Rey. e toatele tagata e le iloa lelei ua faapefea ona fatu le la.
Mo lenei mafuaʻaga, o le a matou tuʻuina atu lenei tusiga e taʻu atu ia te oe pe faʻapefea ona fatuina le la, ona uiga ma le taua mo le olaga.
Aotelega uiga
O se fetu masani lenei i la tatou aniva: e le tele pe laʻititi pe a faʻatusatusa i le faitau miliona o ona tuafafine. Fa'asaienisi, o le La o lo'o fa'avasegaina o le G2-ituaiga lanu samasama.
O lo'o i ai nei i lona fa'asologa autu o le olaga. O loʻo tu i le pito i fafo o le Milky Way, i o se tasi o ona lima taamilomilo, e 26.000 malamalama-tausaga mai le ogatotonu o le Milky Way. Peitaʻi, o le telē o le la ua faatusaina i le 99% o le mamafa atoa o le faiga o le la, lea e tusa ma le 743 taimi pe a tuufaatasi o paneta uma i le faiga o le la, ma e tusa ma le 330.000 taimi o le mamafa o lo tatou lalolagi.
Faatasi ai ma le lautele o le 1,4 miliona kilomita, o le mea sili ona telē ma sili ona susulu i le lagi o le lalolagi. O le mafuaaga lena o lo latou auai e faia ai le eseesega i le va o le ao ma le po. Mo isi, o le la o se polo tele o le plasma, toetoe lava lapotopoto. E aofia ai ma le tele o hydrogen (74,9%) ma le helium (23,8%), faatasi ai ma se vaega itiiti (2%) o elemene mamafa e pei o le okesene, carbon, neon, ma le uʻamea.
O le hydrogen o le suauu autu o le la. Ae peitai, a mu, e liua i le helium, ma tuua ai se vaega o le helium "lefulefu" ao tuputupu ae le fetu i lona taamilosaga autu o le olaga.
E faapefea ona fai le La?
O le La o se fetu lapotopoto e fa'amafola teisi ona pou ona o le fe'avea'i. E ui lava o se pomu atomic fusuaga tele ma faifai pea, o le toso tele o le kalave lea e maua ai e lona mamafa e tetee atu ai i le malosi o le pa i totonu, ma oo atu ai i se paleni e mafai ai ona faaauau.
O le la o loʻo faʻatulagaina i luga o faʻasalalauga, sili atu pe itiiti ifo e pei o se aniani. O laulau nei:
- Nucleus. O le pito i totonu o le La, e aofia ai le tasi vae lima o le fetu atoa: o lona lautele lautele e tusa ma le 139.000 km. O iina e tupu ai le pa tele o atomic o le hydrogen fusifusia, ae o le malosi o le kalave o le totonugalemu o le la e matua tele ma o le malosi e gaosia i lenei auala e tusa ma le miliona tausaga e oʻo ai i luga.
- Nofoaga fa'avevela. E faia i le plasma, o lona uiga, kasa e pei o le helium ma / poʻo le hydrogen ionized, ma o le itulagi e sili atu ona faʻaalia le malosi i luga o le pito i fafo, lea e matua faʻaitiitia ai le vevela o loʻo faamaumauina i lenei nofoaga.
- sone convection. O le itulagi lea e le toe fa'a'ona ai le kesi, ma faigata ai ona sola ese mai le la. O lona uiga o le malosi e mafai ona sola ese mai le vevela convection, lea e sili atu le lemu. O le i'uga, e le tutusa le vevela o le sua o le la, ma fa'atupu ai le fa'alauteleina, leiloa le mafiafia, ma le si'isi'i po'o le pa'u o au, e pei lava o le tai i totonu.
- Photosphere. O le itulagi e susulu mai ai le malamalama vaaia e le la, e ui lava o se vaega manino e tusa ma le 100 i le 200 kilomita le loloto, e foliga mai o ni fatu susulu i luga o se mea pogisa. E iai le talitonuga o le fogāeleele lea o le fetu ma le mea e aliali mai ai togi la.
- Chromoshera: O le igoa lea ua tuuina atu i le vaega pito i fafo o le photosphere lava ia, lea e sili atu ona manino ma faigata ona iloa ona ua punitia i le susulu o le vaega muamua. E tusa ma le 10.000 kilomita le lautele ma e mafai ona iloa i le taimi o le gasetoto o le la ma foliga mumu.
- Pale O le igoa lea ua tuuina atu i le vaega sili ona manifinifi o le Atemosifia pito i fafo o le La, lea e sili atu le maualuga o le vevela pe a faatusatusa i totonu. O le mealilo lea o le faiga o le la. Ae ui i lea, o loʻo i ai le maualalo o le mamafa o mea ma se malosi mageta, malosi ma mea e pasi i luga o le saoasaoa maualuga, ma le tele o X-ray.
temperatura
E pei ona tatou vaai i ai, o le vevela o le La e eseese e faalagolago i le itulagi o loʻo nofo ai le fetu, e ui lava o fetu uma e matua vevela lava i o tatou tulaga. I le totonugalemu o le La, o le vevela e latalata ile 1,36 x 106 tikeri Kelvin e mafai ona faʻamauina (e tusa ma le 15 miliona tikeri Celsius), ae i luga o le fogaeleele o le vevela e "toetoe lava" pa'ū i le 5.778 K (e tusa ma le 5.505 °C). ) ma alu. tua i luga i le 2 x Corona o le 105 Kelvin.
Le taua o le La mo le ola
E ala i lona fa'aosoina faifaipea o fa'avevela eletise, e aofia ai le malamalama e iloa e o tatou mata, o le La e fa'amafanafana ma fa'amalamalamaina ai lo tatou paneta, ma fa'aola ai le ola e pei ona tatou iloa e mafai. O le mea lea, e le mafai ona suia le la.
O lona malamalama e mafai ai le photosynthesis, a aunoa ma lea e le maua e le atemosifia le tele o le okesene e pei ona tatou manaʻomia ma o le a le mafai e le ola laau ona lagolagoina ia filifili meaai eseese. Ae o lesi foi itu, o lona vevela e faʻamautu ai le tau, faʻatagaina le vai vai, ma maua ai le malosi mo taʻamilosaga eseese o le tau.
Mulimuli ane, o le kalave o le la e taofia ai paneta i le taamilosaga, e aofia ai le Lalolagi. A aunoa ma lena semanu e leai se ao po o se po, leai ni vaitau, ma o le a mautinoa lava o le lalolagi o se paneta malulu ma mate e pei o le tele o paneta i fafo. E atagia lea i le aganuu a tagata: toetoe lava o tala faasolopito uma ua iloa, O le la e masani ona nofoia se nofoaga tutotonu i le talitonuga faalotu o le tama atua o le fanautama. O atua sili uma, tupu poʻo mesia e fesoʻotaʻi i se tasi itu poʻo se isi ma lo latou matagofie, aʻo le oti, leai se mea ma le leaga poʻo togafiti faalilolilo e fesoʻotaʻi ma le po ma ana gaoioiga i le po.
Ou te faʻamoemoe o lenei faʻamatalaga e mafai ona e aʻoaʻoina atili e uiga i le auala e fatuina ai le La ma lona taua.
Ia avea muamua ma faamatalaga