Kanadska subartična jezera
Zmanjšanje padavin v obliki snega, opaženo v zadnjih letih v Ljubljani subarktična območja Kanada je povzročila zaskrbljujoče izsuševanje jezera.
Tako so ugotovili nekateri raziskovalci z univerze Laval, univerze Wilfrid Laurier, univerze Brock in University of Waterloo v študiji, objavljeni pred nekaj tedni na uradni strani znanstvene revije Geophysical Research Letters. Razkrijemo še en dokaz, če še vedno niso dovolj očitni globalno segrevanje.
Raziskovalci so do tega sklepa prišli po preučevanju 70 jezer v bližini Old Crow, Yukon in Churchill v Manitobi v Kanadi. Večina preučevanih jezer je bila globoka manj kot en meter. Glede na opravljene analize kaže več kot polovica jezer na razmeroma ravnih območjih in obkroženih z grmovjem znake izsušitve.
Ta težava izvira predvsem iz zmanjšanja vode, ki prihaja iz Ljubljane odtajanje. Na primer, od leta 2010 do 2012 je povprečna zimska količina padavin v Churchilu padla za 76 mm v primerjavi s povprečji, zabeleženimi med letoma 1971 in 2000. Sušenje nekaterih jezer, ki so bila s prostim očesom prvič vidna leta 2010, je bilo še izrečena leta 2013.
Za te vrste jezer padavine v obliki snega predstavljajo med 30% in 50% letne oskrbe z vodo. Vrsta sušenja, ki so jo opazili raziskovalci, je bila v zadnjih 200 letih brez primere. Poleg tega izotopske analize nakopičenih ostankov fitoplanktona v jezerskih koritih kažejo, da jezera ohranjajo vodonosno ravnovesje že 200 let.
Ta stabilnost je bila pred nekaj leti nenadoma prekinjena. Če se bo nadaljeval trend suhih poletja in zim z manj snega, kot napoveduje podnebni model, bi se lahko mnoga plitva podarktična jezera sčasoma popolnoma izsušila. Težko je napovedati vse posledice izgube tega habitata, res pa je, da bi bile ekološke posledice velike.
Sneženje je ključni vir vode za številna podarktična jezera, vendar podnebni modeli napovedujejo, da bodo padavine v obliki snega v nekaterih regijah upadale, kar bo imelo pomembne ekološke posledice. V tem članku so uporabljeni trije parametri, kot so izotopski podatki o jezerski vodi skupaj, gradienti kopenskega rastlinskega pokrova (od odprte tundre do zaprtih gozdov) in topografski relief za ugotavljanje jezer, ki so občutljiva na sušenje v nizek odtok taline v dveh subarktičnih pokrajinah - The Old Crow Plains, Yukon in Hudson Bay Shoals, Manitoba, Kanada.
Jezera, ki se nahajajo tako v plitvini kot v odprtih porečjih tundre, kažejo sistematično kompenzacijo med paleoklimatskimi indikatorskimi meritvami izotopov kisika v jezerski vodi (δ18O) v več vzorčevalnih akcijah, izpeljanih iz celuloze, najdene v nedavnih površinskih nahajališčih. To nadomestilo pripisujejo močnemu izhlapevanju, obogatenemu z 18O, ki se odziva na nižji pretok snežne vode v zadnjih letih.
Omeniti je treba, da se je veliko jezer sredi poletja 2010, ki je sledilo zimi z malo padavinami v obliki snega, skoraj popolnoma izsušilo. Glede na paleoimnološke zapise tovrstnih jezer se izredno suhe razmere leta 2010 morda niso zgodile v zadnjih 200 letih. Ti sklepi hranijo zaskrbljenost, da bo zmanjšanje pretoka s taljenjem snega povzročilo obsežno izsuševanje plitvih jezer v tej vrsti krajine.
Más información: WWF zaskrbljen zaradi hitrosti in intenzivnosti podnebnih sprememb, Arktični led izginja rekordno hitro, Zaskrbljujoče izginotje ledu na Arktiki
Fuentes: Geofizikalnih raziskav Pisma