Po analizi na stotisoče zapisov je bilo ugotovljeno, da poplave v Evropi se zgodijo dva meseca prej kot pred 2 leti. To vpliva na severovzhodno Evropo in Atlantik. Nasprotno pa se območja Severnega morja in velika območja Sredozemskega morja pojavijo mesec in pol kasneje. Čeprav je to neskladje "normalno" zaradi vrste neposrednih vzrokov v vsaki regiji, vreme igra glavno vlogo. V raziskavi je sodelovalo 50 znanstvenikov, ki so preučevali zapise skoraj 4.262 hidrometričnih postaj.
Ena ključnih točk, ki so bile analizirane, je bil pretok rečne vode. Upoštevajoč najvišjo točko, ki so jo dosegli, in sicer od leta 1960. Od takrat se v rekah opaža vsakoletna poplava. Skupno Na zemljevidu je bilo zabeleženih 200.000 zapisov, zaradi česar je bila velika neusklajenost v zadnjih 50 letih zelo vizualna in očitna.
Zaključki iz študije
Profesor Gunter Blöschl, vodilni avtor študije, z dunajske Tehniške univerze v Avstriji z naslednjimi besedami zagotavlja: "Splošni rezultat je, da so podnebne spremembe res vplivale na čas poplav, vendar so v različnih regijah Evrope to storile drugače."
Med najočitnejšimi spremembami lahko opazimo, da se je med najhladnejšimi regijami celine, kot sta sever in vzhod, poplavljanje rek zgodilo spomladi in poleti s taljenjem snega. Na jugu so denimo tokovi pozimi bolj rasli, takrat pa največ dežuje. Povišanje temperatur je povzročilo, da se je otoplitev zgodila že prej. Tako je povečanje pretoka na severovzhodu Evrope prišlo tako daleč. Vsaka regija, odvisno od mokrišč, če pripadajo atlantskemu pobočju, in druga različni dejavniki, zaradi česar je bil v vsaki regiji posebej in na poseben način spremenjen.
Zabeležene so bile največje spremembe
Odkriti so bili v zahodni Evropi, ob severnoatlantski obali. Od Portugalske do Anglije več kot 50% postaj je v poplavah pokazalo vsaj 15-dnevni napredek. Od teh je 36% v teh analiziranih 36 letih pokazalo spremembe, daljše od 50 dni.
Neizpodbiten niz dokazov, ki ne spreminjajo samo podnebja, temveč vplivajo tudi na sam ekosistem, ki je tako neposredno odvisen od podnebja. S tem pa so prizadete tudi kmetijske regije in proizvodnja energije.
Gospodarske izgube kot posledica neravnovesja pretokov in poplav
Avtorji študije trdijo, da so se na nekaterih področjih že zgodile drastične spremembe, ki vplivajo na sektorje, ki so od nje odvisni. Globalno se ocenjuje, da znesek izgub v kmetijskem in energetskem sektorju znašajo 104.000 milijarde dolarjev na leto. Glavni dejavnik, ki vpliva na največ ljudi po vsem svetu, so poplave. Zaradi gospodarske rasti in podnebnih sprememb naj bi se izgube tudi v prihodnje še naprej povečevale.
Okoljski in gospodarski vpliv poplav bi se spremenil v dejstvo, da v družbah in ekosistemih, ki so bili že prilagojeni, da se pojavijo ob določenem času, to storijo v drugi. Kar lahko pride prej ali slej, lahko zmanjša kmetijsko proizvodnjo tako, da vpliva na nekatere pridelke. Vplivajo lahko tudi na najmanjšo količino vode, ki je na voljo za namakano kmetijstvo, in razjedajo tla. Te spremembe lahko spremenijo tudi proizvodnjo hidravlične energije ali oskrbo s pitno vodo za prebivalstvo regij.
Splošno zvišanje temperatur kaže na to, da je treba podnebje, kot je bilo znano, malo po malo revidirati. Naravni pojavi se ne pojavljajo več v časovnih okvirih, v katerih so se pojavljali, naravne nesreče pa so vse pogostejše in ekstremnejše.