La optični lom Gre za pojav, ki nastane, ko svetloba pada poševno na ločevalno površino dveh medijev, tako da svetloba spremeni smer in hitrost. Široko se uporablja v optiki in fiziki ter v astronomiji.
Zato bomo ta članek posvetili temu, da vam povemo vse, kar morate vedeti o optičnem lomu, njegovih značilnostih in pomenu.
Kaj je optična refrakcija
Optični lom se nanaša na prenos svetlobnih valov iz enega materialnega medija v drugega med procesom širjenja, nato pa se njihova smer in hitrost takoj spremenita. To je proces, povezan z odbojem svetlobe in se lahko manifestira hkrati.
Svetloba lahko potuje v materialnih medijih, kot je npr vakuum, voda, zrak, diamanti, steklo, kremen, glicerin in razni prozorni ali prosojni materiali. V vsakem mediju svetloba potuje z različnimi hitrostmi.
Na primer, svetloba se lomi pri potovanju iz zraka v vodo, kjer se spremenita kot in hitrost potovanja. Pri vsakem pojavu loma svetlobe sodelujejo naslednji elementi:
- vpadna strela: žarek, ki doseže površino med medijema.
- lomljen žarek: Svetlobni žarek, ki se upogne, ko val potuje po površini.
- Normal: Namišljena črta, pravokotna na površino, vzpostavljena od točke, kjer se srečata dva žarka.
- Vpadni kot: Kot med vpadnim žarkom in normalo.
- lomni kot: Kot med lomljenim žarkom in normalo.
Pojav optičnega loma
Ko svetloba pade na površino, ki ločuje dva medija, kot npr zraka in vode se del vpadne svetlobe odbije, drugi del pa se lomi in gre skozi drugi medij.
Medtem ko se pojav loma nanaša predvsem na svetlobne valove, koncepti veljajo za katero koli valovanje, vključno z zvočnimi in elektromagnetnimi valovi.
Zakoni, ki jih je izvedel Huygens in ki urejajo gibanje vseh valov, so izpolnjeni:
- Vpadni, odbiti in lomljeni žarek ležijo v isti ravnini.
- Vpadni in odbojni kot sta enaka., pri čemer s tem razumemo kote, ki jih tvorita vpadni in odbiti žarek, pravokotno na ločevalno površino, narisano na točki vpada.
Hitrost svetlobe je odvisna od medija, skozi katerega potuje, za torej gostejši kot je material, manjša je hitrost svetlobe in obratno. Torej, ko svetloba potuje iz manj gostega medija (zrak) v bolj gost medij (steklo), se svetlobni žarki lomijo blizu normale, zato bo lomni kot manjši od vpadnega kota.
Podobno, če svetlobni žarek prehaja iz gostejšega medija v manj gost medij, se bo lomila stran od normale, tako da bo vpadni kot manjši od lomnega kota.
Pomen
Omenili smo že, da je optični lom fizikalni pojav, ki nastane, ko svetloba prehaja iz enega medija v drugega z različnimi gostotami. Ta pojav je zelo pomemben v našem vsakdanjem življenju in na različnih področjih znanosti in tehnologije.
Eden najpogostejših primerov optičnega loma je nastanek mavrice. Ko sončna svetloba prehaja skozi vodne kapljice v ozračju, se svetloba lomi in razprši na različnih valovnih dolžinah ter tako ustvari spekter barv, ki jih vidimo v mavricah. Ta pojav se uporablja tudi v optiki leč in pri izdelavi optičnih instrumentov, kot so leče fotoaparatov, mikroskopi in teleskopi.
Poleg tega, optična refrakcija je temeljna pri korekciji človeškega vida. Ko svetloba vstopi v naše oko, se lomi skozi roženico in lečo ter oblikuje sliko na mrežnici. Če oko ne lomi pravilno svetlobe, lahko povzroči težave z vidom, kot so kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Kontaktne leče odpravijo te refrakcijske težave in omogočajo pravilen lom svetlobe v očesu.
V industriji se optični lom uporablja pri izdelavi prozornih materialov in merjenju koncentracije raztopin. V medicini se optična refrakcija uporablja za merjenje gostote in loma bioloških tkiv, omogoča zgodnje odkrivanje bolezni.
Brez optične refrakcije ne bi bilo slikanja, korekcije vida, izdelave leč in drugih optičnih instrumentov, odkrivanja bolezni ter številnih drugih znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ki izboljšujejo kakovost našega življenja.
Primeri optičnega loma
Nekaj pogostih primerov optične refrakcije je mogoče najti v naslednjih pojavih:
- Čajna žlička v skodelici: Ko damo čajno žličko v skodelico čaja, lahko vidimo, kako se drobi. Učinek loma svetlobe povzroči to optično iluzijo. Enak pojav se zgodi, ko v vodo damo svinčnik ali slamico. Te ukrivljene iluzije nastanejo zaradi loma svetlobe.
- mavrica: Mavrice nastanejo zaradi loma svetlobe, ko prehaja skozi drobne kapljice vode, suspendirane v ozračju. Ko svetloba vstopi v to območje, se razgradi in ustvari barvite učinke.
- sončni halo: To je mavrici podoben pojav, ki se pojavi v določenih delih sveta ali v zelo specifičnih atmosferskih razmerah. To nastane, ko se delci ledu kopičijo v troposferi, lomijo svetlobo in jo razbijejo, zaradi česar je mogoče razlikovati barvne obroče okoli svetlobnih virov.
- Svetloba se lomi v diamantu: Diamanti tudi lomijo svetlobo in jo delijo na več barv.
- Očala in povečevalna stekla: Povečevalna stekla in leče, ki jih uporabljamo, delujejo na principu loma svetlobe, saj morajo ujeti svetlobo in popačiti sliko, da jo lahko razberemo s prostim očesom.
- sonce v morju: Vidimo lahko sončno svetlobo, ki spreminja kot in hitrost ter se razprši, ko prehaja čez površje in v morje.
- Svetloba skozi vitraž: Do loma svetlobe pride tudi skozi steklo ali kristal, ki filtrira svetlobo in jo razprši v okolje.
Upam, da boste s temi informacijami izvedeli več o optičnem umiku in njegovih značilnostih.